Ko sem odraščala, je večina psov svoje življenje preživljajo na verigi.

Prav počasi se je kinološka kultura toliko razvila, da so se začeli pojavljati pesjaki. Še vedno pa je veljalo zlato pravilo, da pes ni za v hišo, pes potrebuje vrt za gibanje. Prav zato sem na svojega prvega štirinožca – zlatega prinašalca Klasa – morala čakati dokler se nismo preselili v hišo (z vrtom seveda).

Klas je dobil lep pesjak, z izolirano dvo-prostorsko hiško. Imel je prostor za gibanje, svež zrak, precej svobode, ni pa imel pretirano veliko družbe svoje družine. Topli meseci, ko smo večino časa preživeli zunaj, zanj niso bili preveč samotni in vedno je imel obilico dolgih sprehodov ter izletov v hribe. Nikoli pa ni imel priložnosti, da bi se nam zvečer stisnil k nogam in zadremal v objemu svoje družine 😦

Ko sem Klasa dobila, sem imela štirinajst let in nisem vedela. Po vseh kinoloških knjigah sodeč, je imel moj kuža krasno življenje. Ko pa sem pri petindvajsetih v svoj dom pripeljala Rhani, sem si obljubila, da bo njeno življenje drugačno.

Rhani in zadnja leta Nemo spita na kavču, gresta z mano delat (ker je to mogoče), na kavo v mesto, na dopust, … Moja štirinožca sta moja družina.

V zadnjih desetih letih, so raziskave in kinološke prakse pokazale, da psi za srečno življenje ne potrebujejo veliko prostora za gibanje, temveč družbo svojega krdela (t.j. svoje družine). To ne pomeni, da morate ves svoj prosti čas posvetiti igri in sprehodom. Treba jim je zgolj dati priložnost, da vas opazujejo, dremajo ob zvokih vaših vsakodnevnih opravil in jih tu pa tam počohati za ušesi (seveda pa potrebujejo tudi nekaj vaše aktivne pozornosti).

Kot vemo, psi izvirajo iz volkov, le-ti pa so krdelna bitja. Volkovi se gibajo, lovijo in spijo v tropu. Ta tendenca se je ohranila tudi v sodobnem domačem psu. Večina psov išče družbo drugih živih bitij, svojih ljudi, drugih psov, (ob dobri socializaciji) tudi družinske mačke.

Smernice VURS-a (veterinarske uprave) sicer narekujejo, da mora biti domovanje psa veliko vsaj 6 kvadratnih metrov (za pse do 24 kg). Dolžina verige (čeprav odsvetovana) pa mora biti vsaj trikratna glede na dolžino psa, od smrčka do konca repa. Uporaba boksov oz. sobne kletke naj bi bila nehumana.

Pri nas doma, Nemo v moji odsotnosti počiva v boksu. Če ga pustim na prostosti, se namreč se vse preveč rad zamoti z “recikliranjem” moje dnevne sobe. Zaposlim ga s KONGom ali drugo žvečljivo igračo, ko z njo opravi pa mirno zaspi. Rhani, ki je bolj umirjena, lahko spi na kavču. Pogosto jo, ob vrnitvi domov, najdem na istem mestu kjer sem jo pustila.

Če kupujete psa, si izberite pasmo, ki ustreza vašemu življenjskemu stilu in bivališču ter ga pripeljite v svoj dom. Vaše življenje bo s tem obogateno z novim družinskim članom, življenje vašega štirinožca pa bo bolj polno in zadovoljno.