Predstavljajte si, da živite na planetu, kjer je dominantna vrsta intelektualno veliko bolj razvita od človeške. Ljudi pa pogosto goji kot družabnike. Imenujejo se Gorni. Med sabo komunicirajo s kombinacijo telepatije, očesnih premikov in visoko-frekvenčnih piskov, ki so ljudem popolnoma nerazumljivi, saj so naši možgani sposobni prepoznavati zgolj verbalno komunikacijo. Ljudje se skozi ponovitve in asociacije z nagrado, občasno uspejo naučiti pomen posameznih zvokov. Vez med ljudmi in Gorni je močna, vendar morajo ljudje spoštovati veliko gornovski pravil. Za učenje so jim na voljo zelo omejenimi podatki in cena nerazumevanja pa je zelo visoka.

Vi ste eden od srečnih ljudi, ki lahko živijo z Gorni v njihovem domu. Mnogi ljudje so priklenjeni k majhnim kočam na dvoriščih ali zaprti v zunanjih izpustih različnih velikosti. Postali so tako izolirani, da ne morejo več nadzorovati svojih čustev, kadar se jim približa Gorn. Zaradi tega vedenja, Gorni sklepajo, da niso primerni za hišne-ljudi. So preveč nevrotični.

Bivališče, ki ga delite s svojo družino Gornov, je polno keramičnih posod s splakovalniki. Vsakič, ko poizkušate urinirati v eno od njih, vas bližnji Gorn napade. Stranišče se naučite uporabljati le, ko ni v bližini nobenega Gorna. Včasih pridejo domov in brez razloga potisnejo vašo glavo v stranišče. To vam je zelo neprijetno, zato se jim začnete prilizovati, kadar se vrnejo domov. Prilizovanje vidijo kot dodaten dokaz vaše krivde.

Kaznovani ste tudi za gledanje dvdjev, branje določenih knjig, pogovarjanje z drugimi ljudmi, pisanje pisem in kadar jeste pico ali torto. Za Gorne so vsa ta vedenja problematična. Da se vam ne zmeša, počakate da ste sami, da bi lahko počeli stvari v katerih uživate. Medtem, ko so doma pa tiho sedite in strmite v prazno. Ker vidijo, da ste očitno sposobni lepega vedenja, vaše prestopke, ko ste sami, pripišejo kljubovanju. Očitno zamerite, da vas puščajo same. Večkrat na dan vas peljejo na sprehod ter vam puščajo revije s križankami. Nikoli jih ne uporabljate, ker sovražite križanke; Gorni pa sklepajo, da jih ignorirate iz maščevalnosti.

Najhuje je, da jih imate radi. Konec koncev, so do vas pogosto prijazni. Vendar vas kaznujejo, ko se jim nasmehnete ali kadar se z njimi rokujete. Če se opravičite, vas kaznujejo ponovno. Odkar ste bili majhen otrok, niste videli drugega človeka. Ko ga vidite na cesti, ste radovedni in razburjeni, včasih pa vas je strah. Ne veste kako naj bi se obnašali. Zato vas vaši Gorni, držijo stran od drugih ljudi. Vaše družabne sposobnosti se nikoli ne razvijejo.

Pripeljejo vas v pasjo šolo. Velik del šolanja je sestavljen iz sunkovitih potegov s kovinsko verigo, ki jo nosite okoli vratu. Prepričani so, da razumete vsak pisk in telepatsko komunikacijo, saj občasno uspete reagirati pravilno. Ves čas ugibate in zato sovražite šolanje. Večino časa ste pod stresom. Nekega dne, se vam približa Gorn, z ovratnico za šolanje v roki. Imate slab dan, boli vas vrat in enostavno niste pripravljeni na vso prisilo, ki vas čaka. Z najbolj strogim glasom, jim poveste, naj vas prosim pustijo pri miru in gredo stran. Gorni so šokirani, nad tem neizzvanim agresivnim vedenjem. Bili so mnenja, da imate dobro osebnost.

Naložijo vas v eno od svojih vozil in vzamejo na vožnjo. Opazujete zanimivo pokrajino planeta in se sprašujete kam potujete. Vozilo se ustavi, peljejo vas v stavbo, polno vonja po človeškem potu in iztrebkih. Vsepovsod so ljudje v majhnih kletkah. Nekateri so nervozni, drugi depresivni, večina jih spremlja dogajanje iz svojih zaporov. Vaši Gorni, s katerimi ste živeli vso svoje življenje, vas predajo tujcem, ki vas odvlečejo v majhno sobo. Prestrašeni ste in kličete na pomoč svojo družino Gornov, ki zapusti stavbo. Prisilno vas umirijo in dajo smrtno injekcijo. Konec koncev je to human način za rešitev situacije.

 

Tako je življenje mnogih psov opisala Jean Donaldson,  v knjigi The Culture Clash. Večina pasjih vedenj – žvečenje, lajanje, groba igra, reševanje sporov z renčanjem in kazanjem zob, skakanje, da bi dosegli obraz, itd. – je za ljudi nesprejemljivo vedenje. Pravila, ki so nam tako očitna, so psom popolnoma nesmiselna. Oni niso ljudje v pasji preobleki. 

Za srečno življenje z našim štirinožnim spremljevalcem, je torej ključnega pomena, da jim nudimo dovolj “ventilov” za njim naravna vedenja ter jim na prijazen način začrtamo meje njihovega vedenja. Šele, ko lastnik razume psa (namesto, da pričakuje obratno), bosta oba lahko bivala v sožitju.