nos

Najbolj razvito čutilo pri psu je voh. Tako kot je nos prevladujoč organ na pasji glavi, je center za voh prevladujoč v pasjih možganih. Za psa voh oblikuje podobo sveta.

Psi vohajo v “stereo”. To pomeni, da ločeno procesirajo vonjave iz vsake nosnice, na ta način pa lahko določijo smer. Vonj zaznavajo tudi v veliko višji resoluciji, kot ljudje. Podobno kot pri digitalni fotografiji, kjer so pri sliki v nizki resoluciji podrobnosti zamegljene, pri sliki v visoki resoluciji pa ostre. Medtem, ko ljudje (večinoma) zaznavamo mešanice različnih vonjev, psi zaznajo vsak posamezen vonj. Tudi, če je en vonj prevladujoč, lahko psi še vedno ločijo druge manj izrazite vonjave.

Sposobnosti za voh se seveda razlikujejo glede na velikost, pasmo, dolžino nosu ter celo barvo kožuha. Kljub temu pa je znanstveno dokazano dejstvo, da ima pes vsaj 44-krat boljši nos kot človek. Z rednim delom, se njihove sposobnosti diskriminacije vonjav razvijajo še dodatno, prav tako pa tudi njihove mentalne sposobnosti.

Ponuditi našemu štirinožcu možnost, da aktivno uporablja in razvija svoje naravne sposobnosti, je največje darilo, ki mu ga lahko poklonimo. Večina sodobnih psov dobi hrano od lastnikov, zato jim za preživetje ni potrebno uporabljati čutil in/ali nagonov. Mnogo aktivnosti, ki jih počnemo s svojimi psi (tek, pohodništvo, metanje žoge, agility, ipd.) vključuje hitrost, vzdržljivost, razburjenje, natančnost in kontrolo, le redke pa umirjenost in koncentracijo. Delo z nosom od psa zahteva mirnost in mentalno aktivnost ter stimulira širok spekter njegovih naravnih sposobnosti.

SLEDARSTVO

Iskanje po sledi je le ena od mnogih oblik dela z nosom. Za razliko od mantrailing ali “air scent” iskanja človeka pa ima prednost, da jo lahko psu postavimo kar sami.

Pri sledarstvu pes v prvi vrsti išče vonj poškodb tal, ki jih je s hojo povzročil polagalec sledi. Intenzivnost teh vonjav je seveda odvisna od podlage. Poškodovana sveža, zelena trava na primer oddaja močnejši vonj kot odtis stopinje na orani njivi.

Cilj iskanja “klasičnega” iskanja po sledi je, da pes počasi in sistematično napreduje iz koraka v korak ter natančno sledi menjavam smeri. Tovrstno delo zahteva veliko koncentracije in je za večino psov mentalno precej naporno.

UČENJE ISKANJA PO SLEDI

V tem zapisu vam bom predstavila kaj potrebujete, da psa začnete učiti iskanja po sledi in kako se tega lotiti.

1. Oprema za postavitev sledi

– količek ali palica (ki jo lahko zapičite v zemljo)

– priboljški, koščki mesa ali briketi

– travnik s svežo travo (visoko od 5-15 cm)

2. Oprema za delo psa

– oprsnica ali ovratnica

– malo daljši povodec (2-3 m)

3. POSTAVLJANJE SLEDI

– postavite se na teren za sled in si ob levo nogo zapičite količek

– malo pohodite travo na kateri stojite in vanjo položite priboljšek

– nato nadaljujete s hojo po principu stopanja prsti-peta; vsak korak malo “zahodite” in v odtis položite priboljšek

– sled polagate v krogu, iz desne proti levi; sprva naj bo premer kroga 3-4 metre, s treningom pa ga postopno večate

– sled zaključite meter ali dva preden ste se vrnili do količka; ZAPOMNITE SI kje to je (najboljše si je vzeti za orientir kakšno krtino, rožo, ipd.)

V prvi stopnji učenja, mora biti hrana v vsakem koraku. Vedeti morate kje ste postavili sled, da lahko psu pomagate, če jo slučajno izgubi.

4. ISKANJE

– psa pripeljete na sled privezanega na povodec

– kakšen meter pred količkom ga posedete

– prvih nekaj iskanj boste morali z roko pokazati na prvi priboljšek, kasneje pa bo pes sam startal na količek in poiskal prvi košček

– ko z roko pokažete na prvi priboljšek, psu date povelje za iskanje, npr. “išči”, “sled”, “track”, ipd.

– sprva bo pes iskal tudi levo in desno; počasi pa se bo naučil, da hrana vedno leži v isti smeri

– psa držite na povodcu, da ne more v iskanju odtavati daleč od sledi; pustite pa mu, da sam reši “problem”; če obupa, torej neha iskati, mu naslednji košček nakažete z roko

– v kolikor se psu mudi in bi v iskanju izpuščal priboljške, ga ustavljamo s povodcem; pomembno je, da pes poje hrano iz vsakega koraka; ne pustimo mu, da napreduje, dokler ni pojedel prvega koščka v vrsti => na ta način se bo pes naučil počasnega, sistematičnega dela

– ko pes oddela celoten krog in pridete do točke kjer je sledi konec, psu v zadnjo stopinjo vržemo pest hrane (tako, da padejo iz zraka in pes ne vidi, da hrana prihaja od nas) => Na koncu sledi pes dobi večjo nagrado, ki pa mora priti v trenutku, ko pes najde zadnjo stopinjo. Če bi ga nagrada na koncu čakala ves čas, bi se mu celotno sled mudilo, da jo doseže čim prej.

– ko pes poje vse priboljške, ga veselo pohvalite in odpeljete s sledi

Za boljšo predstavo, bomo v prihodnjih dneh objavili video, kjer bo pravilen postopek polaganja in pobiranja sledi predstavljen tudi vizuelno.

SLEDARSKE DISCIPLINE

Sledarstva se lahko lotimo kot prostočasne aktivnosti namenjene mentalni zaposlitvi našega psa ali tekmovalne discipline, kjer gre za natančno delo, z veliko pozornosti na detajlih.

V tekmovalni kinologiji obstaja več različnih disciplin sledarstva. Razlikujejo se po zahtevnosti, kompleksnosti in strogosti ocenjevanja. Pri nas se v sledarstvu lahko preizkusite kot del programa IGP (kjer je ena od treh disciplin, poleg poslušnosti in obrambe), IFH (izpiti in tekmovanja sledi same) ter RH-V (reševalsko sledarstvo; v kombinaciji z disciplino poslušnosti & ovir).

Za vsakogar, ki ga tovrstno delo zanima in veseli, se torej izzivov ne manjka. Če bi želeli osnovno stopnjo dela nadgraditi na tekmovalni nivo pa smo vam seveda na voljo za indvidualne treninge.

William G. Syrotuck

Primerjajte pasji nos s človeškim – veliko daljši je. Pasji olfaktorni reženj je mnogo večji od človeškega, zato je sposobnost njihovih možganov za zanavanje vonjav mnogo večja od naše. Psi imajo v nosu različne živčne celice, za zaznavanje vonja.

Ena od žlez (ki teče po celi dolžini neba v pasjih ustih, palačinkaste oblike) se odziva na vse kar se dogaja z velikimi zobmi psa. Vnet pasji zob, bo imel slabšalen učinek na njegovo sposobnost zaznavanja vonja. Zato je ključnega pomena, da smo pozorni na stanje pasji zob, saj so vohalne žleze blizu velikih pasjih zob.

V pasjem nosu je veliko več čutnih celic za voh, kot v človeškem. Vonj, ki potuje skozi pasji nos, potuje mimo teh »senzorjev« oziroma čutnih celic – vsaka molekula vonja se poveže s kompatibilno celico. Živci nato prenesejo informacijo molekule vonja v pasje možgane, kjer se identificira. Raziskave kažejo, da te prenosi potekajo v obliki kratkih električnih impulzov, ki se sprožijo, ko molekula vonja najde in se poveže s pravo čutno celico v nosu.

Notranjost nosa je prekrita s sluznico. Vonj mora torej biti topen z vodo, da ga pasji vohalni organ lahko zazna. Primer netopne snovi je delec jekla, ki se ne raztopi v vodi. Potem, ko se molekule raztopijo v sluznici, se povežejo z čutnimi celicami in sprožijo impulze, ki informacijo sporočijo možganom.

Po eni od teorij, je vsaka molekula vonja drugačne oblike. Molekula se mora povezati s čutno celico, ki odgovarja njeni obliki, drugače je možgani ne bodo zaznali. To se imenuje teorija »ključa in ključavnice«. Druga teorija pravi, da ima vsaka molekula vonja svojo radijsko frekvenco. Pod nosom, imajo psi živec, ki lahko zaznava različne radijske frekvence. Ta teorija ni dokazana in med znanstveniki ni priljubljena. Najširše sprejeta je teorija ključa in ključavnice.

Zakaj imajo posamezniki različen vonj? Vonj je kombinacija potu in bakterij (na telesu), temu se reče telesni vonj. Deodoranti pobijajo bakterije. Anti-perspiranti poizkušajo zmanjšati količino potu, ter s tem količino telesnega vonja.

Živali imajo po celem telesu apokrine potne žleze, ljudje pa le ekrine potne žleze. Zato živalsko telo proizvaja več vonja, kot človeško. Nobene razlike ni, med psom izšolanim za iskanje ljudi, drog ali eksploziva. Procesi so enaki, le struktura molekul vonja je različna.

Adrenalin v telesu sproži različne kemične spremembe, ki pridejo na površino in se mešajo s potom, ter proizvajajo različne vonjave, ko jih bakterije začnejo razkrajati. Vonju strahu pravimo feromoni, t. j. še en zelo poseben vonj, ki ga oddaja telo. Če pohodite mravljo, boste opazili, da ostale mravlje začnejo hiteti. To se zgodi, ker mravlje v bližini začnejo oddajati vonj, ki ostale opozori, da je kolonija v nevarnosti. Na ta način, živali zaznavajo prisotnost nevarnosti.

Mravlje se med seboj sporazumevajo s feromoni, ne morejo pa se sporazumevati s pticami ali drugimi žuželkami. Ena vrsta živali, ne zaznava feromonov druge vrste, razen v primeru ljudi. Druge živalske vrste, lahko zaznajo človeške feromone. To je izjema, splošnega pravila. Vendar so feromoni precej novo področje preučevanja.

Izvajajo se raziskave, v katerih uporabljajo pse za odkrivanje skizofrenih v umobolnicah, saj le-ti ves čas oddajajo feromone. Vonj strahu so čisti feromoni. Tesnoba in druga čustva lahko sprožijo drugačen vonj in se razlikujejo od vonja strahu.

Pot sestavlja osem kemičnih snovi. Na človeškem telesu načeloma vedno najdemo pet različnih bakterij. Vonj torej sestavlja kombinacija osmih kemičnih snovi in petih različnih bakterij. Kot vidite, dobimo okoli 5565 različnih vonjev. Ko vas je strah ali se počutite krive ipd., se različne kemične snovi mešajo, zato oddajate drugačen vonj. Zato različni ljudje oddajajo drugačen vonj, ko jih je strah, ipd.

Psa lahko izšolate, da odkrije ljudi, ki jih je strah, ali na primer skizofrenike. Človek, ki se čuti krivega, se navadno poti iz apokrinih žlez. Človek v »normalnem stanju« se ne poti iz teh žlez. Vonj krivega človeka je močan in lahko zaznaven, t. j. vonj po strahu (verjetno pred odkritjem).

T. i. topel vonj, so mikroskopski koščki kože, ki plavajo po zraku in prenašajo pot in bakterije. Pes voha z nosom v zraku in sledi zračnim tokovom. Če koščki kože počivajo na tleh, bodo nekoliko oddaljeni od osebe, odvisno od vetra. T. i. hladen vonj je sled, ki jo oseba pusti na tleh, s tem ko pohodi in zmečka rastline na svoji poti. Pohojene rastline izpustijo različne tekočine, ki jih bakerije v zemlji takoj začnejo razgrajevati. Zato imajo stopinje drugačen vonj kot pot in »človeške« bakterije.

Izvorni članek najdete na siriusdog.com.

Varangian

šolanje psov