doberman

“obramba” za vsakogar

pasje, šole

V zadnjih letih sodobna družba doživlja pravi “doggy boom”… pes kot družinski član, življenjski sopotnik ali celo nadomestilo za otroka. Temu primerno se razvija tudi storitvena industrija – pasje šole, varstva in saloni se množijo kot gobe po dežju. Podobno se dogaja tudi s kinološkimi športi. Medtem, ko discipline kot so agility, rally obedience in mantrailling doživljajo razcvet pa IPO – najstarejši med kinološkimi športi – počasi tone v pozabo.

Večina laikov IPO (po novem IGP) pozna po disciplini obrambe, čeprav je program dejansko sestavljen iz treh disciplin – sledi, poslušnosti in obrambe. Priljubljen je predvsem pri kinologih “stare šole” ter nekaterih mlajših lastnikih delovnih pasem kot so belgijski in nemški ovčar.

Splošno je razširjeno mnenje, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni in niso primerni za vrvež vsakodnevnega življenja. Znano je tudi, da se pri treningih obrambe marsikdo poslužuje grobih, korekcijskih metod, kar še dodatno odvrne potencialne  udeležence.

Vendar, ali je vse to res? Kot vedno, ima vsaka zgodba dve plati.

Foto: Anja Troha

Foto: Anja Troha

Če zelo poenostavimo, pri treningih obrambe psi zagrizejo v zaščitni rokav, ki ga nosi t.i. marker ter se z njim borijo. Da psa te reakcije naučimo, se sprva dela na igračo (klobaso), nato na blazino za grizenje in na koncu na rokave različnih velikosti in trdot. Vse pa se torej začne z IGRO. In igra lahko tudi ostane, v kolikor ima pes dovolj plenskega nagona, marker pa dovolj znanja ter občutka za psa.

Za grizenje rokava lahko namreč marker proži enega ali kombinacijo dveh nagonov – PLENSKEGA in OBRAMBNEGA. Pri slednjem, se pes počuti ogroženega in ugrizne iz potrebe po obrambi sebe oziroma želje po dominiranju nasprotnika. Pri aktivaciji obramnega nagona psa naučimo, da na grožnjo reagira z ugrizom. Od tod izvira tudi stereotip, da psi, ki trenirajo obrambo postanejo agresivni.

Nasprotno, pri aktiviranju plenskega nagona, psu celoten trening predstavlja zgolj igro, rokav, ki ga grize pa igračo. Ta način treninga psu krepi samozavest, razvija odnos z vodnikom, predstavlja konkretno fizično aktivnost in ventil za plenski nagon. V kolikor je pes bolj plašne narave, se verjetnost za agresijo zmanjša, saj se skozi redno “premagovanje markerja” začne počutiti močnejšega in bolj sigurnega.

Skratka, treningi obrambe, ki temeljijo

Processed with VSCO with f2 preset

Foto: Pavlina Mueller

na plenskem nagonu,  so primerni za VSE. Lahko se ga lotite s klasičnimi IPO pasmami, kot so nemški ovčar, doberman ali rottweiler pa tudi z ne-tipičnimi, kot so beli ali veliki švicarski ovčar, border collie, jack russel. Pomembno je le, da imajo psi dovolj želje po delu in da najdete markerja z malo posluha in razumevanja za “drugačne” 😉 Morda vas bo delo potegnilo in se boste lotili celotnega IPO programa ali pa boste ostali zgolj pri tedenski “plenski zabavi”. Konec koncev je važno samo, da se oba s psom zabavata in produktivno porabita skupni čas.

 

Naslovna fotografija: Anja Troha

 

Foto: Anja Troha
Foto: Anja Gluvič
Foto: Anja Troha
Foto: Anja Troha
Foto: Pavlina Mueller
Foto: Pavlina Mueller

 

slovo

pasje

RHANI

(07/05/2008-06/06/2017)

Moji sopotnici, prijateljici in učiteljici, moji kraljici v slovo.

 

EPITAF PSU

Kadar se v prah povrne kak zemljan,
ne po zaslugah – le po rodu znan,
…takrat na moč potrudi se kipar,
da slava mrtvega blesti se z žar,
da sploh ne bereš v glosi slikoviti
kaj bil je – temveč – kaj bi moral biti.
A bedni pes, ta tvoj prijatelj vdani,
ki prvi te pričaka, prvi brani,
ki v tvojem srcu svoje ima srce,
ki srečen je, če zate v ogenj sme –
ta gre v pozabo, ker mu ne prizna
Bog duše, ki na svetu jo ima:
medtem ko človek, ta mrčes mrčesa,
lahko s kesanjem upa na nebesa.
O, človek, bedna enodnevna muha,
ti hlapčevsko niče, ti cvet napuha !
Kdor te pozna, te s studom zapusti,
ti grudica izprijene prsti.
Prijateljstvo ti je le goljufija,
ljubezen – strast, smehljaj – hipokrizija !
Če na dve nogi vstala bi žival
bi se lahko v dno duše sramoval –
Kdor pred to žaro si postal – odidi !
ni vredna, da ti jo oko sploh vidi;
prijatelju v spomin ta grob stoji;
le enega imel sem – tu leži.

Lord Byron

 

 

 

Klas & Rhani

jekleni par na kvadrat

pasje, reševalci

DSC_4145Minulo soboto je v kraju Piliscsév na Madžarskem potekal Hard Dog Race. Tekmovanje je namenjeno preizkušnji fizične in psihične pripravljenosti psa ter njegovega vodnika, predvsem pa je preizkušnja njunega razmerja. Šest kilometrov dolga trasa teka poteka po progi za motokros. Na njej se udeleženci spopadejo s šestnajstimi ovirami, strmimi vzponi in spusti ter poletnim soncem.

Letos je bilo na dan tekme žgočih 27 stopinj. Kljub ekstremnim temperaturam, se je na preizkušnji zbralo 685 tekačev in mnogo gledalcev. Start je potekal ob osmih zjutraj do šestih zvečer, na petnajst minut, po štirje tekmovalci naenkrat. Najhitrejši so s progo opravili v dobrih tridesetih minutah, najpočasnejši v slabih dveh urah, nekaj pa je bilo dovolj pogumnih, da so progi priznali premoč in predčasno zaključili. Med (človeškimi) udeležencu tekme je bilo kar dvakrat več žensk kot moških. Med štirinožnimi tekmovalci pa so bile zastopane skoraj vse pasme in velikosti, od najmanjše čivave do mastifa in nemške doge. Najbolj prisotna pa je bila brez dvoma madžarska nacionalna pasma, vižla.

Od šavsarjev in vodnikov reševalnih psov KER, sva se preizkušnje udeležili Sanja s KenzoDSC_4129 in jaz s Sago. V konkurenci 438 žensk, sva dosegli zelo lepi uvrstitvi Sanja 32., jaz pa 20. mesto. Tokrat sva se tekme udeležili prvič, vendar se jeseni vračava, takrat na dvanajst kilometrov dolgo progo s štiriindvajset ovirami.

Ne glede na končno uvrstitev, je izkušnja premagovanja proge neprecenljiva. Preizkusi povezanost s psom, pokaže ti do kje ti je pripravljen slediti (v primeru Sage in mene, do prve vodne jame 😉 ), koliko sta kondicijsko pripravljena, vztrajna in predana drug drugemu. Za reševalnega psa večina ovir ni bila zahtevnih, vendar se v petinštiridesetih minutah napori seštevajo, zato pes potrebuje tako odločno vodstvo, kot veselo vzpodbudo.

 

 

Alternativa se nadaljuje

pasje, članki
glineni in grelni obkladki

glineni in grelni obkladki

Zadnja dva tedna je moja Rhani kot prerojena. Polna energije, (pre)živahna in brez bolečin. Želi delati in divjati in na trenutke jo je  prav težko zavirati. Danes je imela svojo drugo bioresonančno protibolečinsko terapijo. Sicer ni bila nujno potrebna, ampak glede na mrzlo vreme in moj natrpan urnik, sem ukrepala po logiki “better safe, than sorry”. Poleg terapije, tople bunde, glinenih in grelnih obkladkov, sem se zadnja dva tedna precej poglobila tudi v lajšanje bolečin in blaženje vnetij skozi prehrano.

PROTI-VNETNA HRANA

Med hrano, ki blaži vnetja, spadajo:

  • kurkuma,

    pire iz sladkega krompirja in zimske buče

    pire iz sladkega krompirja in zimske buče

  • ingver,
  • klinčki,
  • rožmarin,
  • paprika (v prahu),
  • lososovo olje,
  • zimska buča,
  • sladki krompir,
  • eksotično sadje – mango, papaja, ananas,
  • itd.

Kurkuma ima mnogo pozitivnih učinkov:

  • močan anti-oksidant,
  • proti-vneten,
  • preventiva pred rakom,
  • ščiti jetra pred strupi,
  • ipd.

Kurkumina “zlata” pasta

  • 1/2 skodelice kurkume v prahu
  • 1-1 1/2 skodelica vode
  • 1 1/2 čajna žlička sveže mletega črnega popra
  • 1/4 skodelice hladno stiskanega oljčnega olja ali kokosovega olja

Zmešamo skodelico vode z kurkumo, po potrebi dodajamo več vode. 7-10 min grejemo na majhnem ognju, dokler se ne zgosti v pasto. Ko dobimo pasto, temeljito vmešamo poper in olje. Pustimo, da se ohladi ter shranimo v hladilniku. Pasto naj bi se porabilo v roku dveh tednov.

Začetna doza naj bi bila 1/4-1/2 čajne. Postopoma jo lahko povečujemo do 1 čajne žličke za večje pse. Ker kurkuma hitro zapusti organizem, je smiselno, da jo hranimo večkrat na dan v manjših dozah.

Alternativa

pasje

Bil je eden tistih dni, ko pred jutranjo kavo razbijem telefon,  hitim iz Celja v Ljubljano in mi potem pol ur odpade zaradi vremena, zamudim na vse obveznosti, sredi vsega tega pa izvem kar sem sama pri sebi vedela že nekaj časa – za mojo Rhani so dnevi reševalskih preizkušenj, divje igre, lovljenja žoge in planinskih tur minili. V sedmih letih jo je njena nebrzdana energija in želja po gibanju pripeljala na rob invalidnosti. 

Maja & Rhani med postavljanjem diagnoze

Maja & Rhani med postavljanjem diagnoze

Že nekaj časa, je Rhani po napornih treningih “jemalo” zadnje noge. Zakrčenost, neokretnost, težave z vstajanjem … vse to se je s prihodom zime in mraza še poslabšalo. Problematični niso bili več zgolj treningi, temveč navadni sprehodi. Pomagali niso obiski pri veterinarju, prehranski dodatki, masaže, streching, niti protibolečinske tablete ne, dokler naju naključen dober nasvet (hvala Klemen) ni pripeljal do Maje v Petsanus.

In tako sem te snežene in strašno nesrečne srede, prejela najslabšo novico v vseh letih svoje kinološke kariere pa vendar dobila upanje. Ne upanja na sanacijo stanja, ta žal ni mogoča, temveč upanje, da bo moja princesa s pravo nego in terapijami, svoj pokoj lahko uživala relativno vitalno in brez (večjih) bolečin.

V dobre pol ure proti-bolečinske terapije, je za Rhani prišlo zelo očitno olajšanje. Po mesecih težav in bolečin, ki jih ni nikoli neposredno pokazala, je prišla sprostitev.  Iz napetosti in nervoze se je skoraj stopila v lužico krzna ob mojih nogah. Če bi bila mačka, bi predla.

Rhani v novi Ruffwear puhovki

Rhani v novi Ruffwear puhovki

Terapija ni imela zgolj trenutnega učinka, saj jo moram zadnja dva dni na sprehodih zavirati in paziti, da se v želji po igri in divjanju ne preobremeni. Mraz je sicer še vedno naš sovražnik, zato sem jo prvič v življenju opremila z bundo, po sprehodih pa so obvezni topli obkladki hrbta in strog počitek. Vseeno je razlika ogromna.

Ne bom se pretvarjala, da razumem kako bioresonanca deluje, konec koncev je pomembno zgolj, da učinkuje. Dejstvo, ki mi je osebno skoraj enako pomembno pa je, da nas v Petsanus-u, poleg učinkovite metode alternativnega zdravljenja,  čaka varno, toplo in prijetno okolje, kjer lahko psi neomejeno raziskujejo, pesjanarji pa razpravljamo. Da je Majino razumevanje psov, redko celo med profesionalnimi kinologi ter da je (zame) pomemben del terapije pozitivna energija in ljubezen do vsega pasjega, ki jih izžareva.