jekleni par na kvadrat

pasje, reševalci

DSC_4145Minulo soboto je v kraju Piliscsév na Madžarskem potekal Hard Dog Race. Tekmovanje je namenjeno preizkušnji fizične in psihične pripravljenosti psa ter njegovega vodnika, predvsem pa je preizkušnja njunega razmerja. Šest kilometrov dolga trasa teka poteka po progi za motokros. Na njej se udeleženci spopadejo s šestnajstimi ovirami, strmimi vzponi in spusti ter poletnim soncem.

Letos je bilo na dan tekme žgočih 27 stopinj. Kljub ekstremnim temperaturam, se je na preizkušnji zbralo 685 tekačev in mnogo gledalcev. Start je potekal ob osmih zjutraj do šestih zvečer, na petnajst minut, po štirje tekmovalci naenkrat. Najhitrejši so s progo opravili v dobrih tridesetih minutah, najpočasnejši v slabih dveh urah, nekaj pa je bilo dovolj pogumnih, da so progi priznali premoč in predčasno zaključili. Med (človeškimi) udeležencu tekme je bilo kar dvakrat več žensk kot moških. Med štirinožnimi tekmovalci pa so bile zastopane skoraj vse pasme in velikosti, od najmanjše čivave do mastifa in nemške doge. Najbolj prisotna pa je bila brez dvoma madžarska nacionalna pasma, vižla.

Od šavsarjev in vodnikov reševalnih psov KER, sva se preizkušnje udeležili Sanja s KenzoDSC_4129 in jaz s Sago. V konkurenci 438 žensk, sva dosegli zelo lepi uvrstitvi Sanja 32., jaz pa 20. mesto. Tokrat sva se tekme udeležili prvič, vendar se jeseni vračava, takrat na dvanajst kilometrov dolgo progo s štiriindvajset ovirami.

Ne glede na končno uvrstitev, je izkušnja premagovanja proge neprecenljiva. Preizkusi povezanost s psom, pokaže ti do kje ti je pripravljen slediti (v primeru Sage in mene, do prve vodne jame 😉 ), koliko sta kondicijsko pripravljena, vztrajna in predana drug drugemu. Za reševalnega psa večina ovir ni bila zahtevnih, vendar se v petinštiridesetih minutah napori seštevajo, zato pes potrebuje tako odločno vodstvo, kot veselo vzpodbudo.

 

 

pomladanski vpisi

pasje, šole

BG_šavs_IMG_3517 copyZ daljšimi dnevi in toplejšim vremenom, prihajajo pomladanska legla in začetki novih prijateljstev.

Vabimo vas, da se nam v marcu pridružite v programih male šole ali najstniki, kjer začnemo z delom individualno, nadaljujemo pa v majhnih skupinah. Skupaj se učimo zabavnih trikov in dela z nosom, premagujemo ovire ter se navajamo na nova okolja in situacije.

Program osnovne poslušnosti je namenjen starejšim psom, ki so morda že obiskovali pasjo

BG_šavs_IMG_3680 copy

Enter a caption

šolo, vendar potrebujejo osvežitveni tečaj ali za bolj ambiciozne pasje lastnike, ki od svojega psa pričakujejo višjo stopnjo ubogljivosti.

V kolikor se pri svojem štirinožcu spopadate s strahom, agresijo ali drugimi vedenjskimi problemi, vam nudimo program prevzgoje, ki se večinoma izvaja na terenu in temelji na pozitivnem pogojevanju.

Programi potekajo v Ljubljani in Postojni. Vabljeni!

super pes

pasje, članki

fullsizerender-1Kot ljudje, imajo tudi psi različne potrebe po gibanju. V optimalnem partnerskem odnosu vodnik-pes, si človek izbere pasmo oz. psa, ki ustreza njegovemu karakterju in (med drugim) “energijskemu nivoju”. Marsikateri rekreativni športnik se odloči za štirinožnega spremljevalca pri svojih podvigih. Nekatere pritegne udejstvovanje v kinoloških športih, kot so agillity, flyball, frizbi, ipd. Spet drugi združijo oba interesa v eno, v obliki canicross-a ali bikejoring-a. Ne glede na obliko aktivnosti ali disciplino, ki se je lotevamo, se moramo zavedati, da se ob povečanih telesnih obremenitvah, fiziološke potrebe psa spremenijo. Če nase gledamo kot na športnika, je prav, da z istimi očmi gledamo tudi na svojega psa.

Doberman je delovna pasma, zaljubljena v gibanje in sodelovanje s svojim človekom. Zame je doberman popoln sopotnik, tako za moje športno kot kinološko udejstvovanje. Pred kratkim se je našemu krdelu pridružila mlada dobermanka Saga. Kot vse moje pse, jo čaka poslanstvo reševalnega psa. Poleg priprav na reševalno dela pa Saga za polno zaposlitev potrebuje tudi veliko VELIKO gibanja. Fizične priprave tedensko vključujejo planinske izlete, canicross tek in treninge z rekviziti. Kot vsi športniki, tudi Saga potrebuje ustrezno prehrano, nego in pripravo.

 

PRIPRAVA

Telo pasjega športnika mora biti utrjeno, da lahko deluje in uspeva v izbranem športu ali fullsizerender-5aktivnosti. Vsi psi potrebujejo gibanje, vendar psi, ki redno delajo ali tekmujejo potrebujejo širši, sistematičen program treninga, da lahko ohranjajo vrhunsko fizično pripravljenost. Program ne vključuje le kondicijskih priprav, temveč tudi ogrevanje, ohlajanje, raztezne vaje in vaje za moč trupa. Celostni program vadbe je najboljša preventiva proti poškodbam. Preden pa začnemo s kakršnokoli povečano aktivnostjo in obremenitvami, je prav, da veterinar opravi popoln zdravstveni pregled psa.

PREHRANA

img_8168Aktivni psi potrebujejo visoko kalorično hrano, pomembno pa je tudi, da zadosten delež kalorij izvira iz beljakovin. Med in po daljših ali  večjih obremenitvah, moji psi poleg kvalitetne briketirane hrane dobivajo tudi obroke sveže hrane, npr. skuto in surova jajca, sladek krompir s sardelami ter druge “super hrane” za pse.

V zadnjem času sem začela uporabljati tudi prehranske dodatke za pred in po aktivnosti. Njihov namen je povečati dovod kisika in energije v mišice med vadbo ter pospešiti regeneracijo po vadbi.

NEGA

Okolje v katerem treniramo psa je za preventivo pred poškodbami skoraj tako pomembno dsc_3769kot vadba sama. Asfaltna ali betonska podlaga poveča obremenitve na sklepe in kosti, poleg tega pa lahko povzroča praske in odrgnine na blazinicah. Podobne so lahko posledice visokogorskih tur ali gorskega kolesarstva (s psom).

Redni pregledi in nega blazinic ter striženje krempljev so ključnega pomena. Sicer počena koža na blazinici ali zlomljen krempelj ni huda poškodba, vendar lahko za krajši čas prekine treninge in psu povzroča nepotrebne bolečine.

Pozorni moramo biti tudi na vremenske pogoje. Treningi v veliki vročini ali mrazu niso priporočljivi. Če pa so nujni ali neizogibni, moramo poskrbeti za ustrezno ohlajanje oz. oblačila za psa in zadostno hidracijo. Poleti obstaja tudi možnost sončnih opeklin, pozimi pa poškodb blazinic zaradi soli in ledu ter (v ustreznih pogojih) snežne slepote.

 

fullsizerender-4

Program treninga za pasjega športnika je sestavljen iz štirih delov: prehrane, treninga za moč, kondicijskega treninga in situacijskega treninga. Na vsakem področju je pomembno, da začnemo počasi in postopno ter v intervalih večamo obremenitve. Psa ne smemo siliti preko njegovih fizičnih sposobnosti.

Strukturirana fizična vadba izboljša rezultate dela na izbranem področju, zmanjša možnost kratkoročnih in dolgoročnih poškodb ter pozitivno vpliva na splošno zdravje psa.

dominanca? ne, hvala.

pasje, članki

civava_stopniceKo sem začela s prvimi koraki v svet kinologije, so bila zlata pravila vzgoje psov: pes ne sme jesti pred lastnikom; pes ne sme skozi vrata pred lastnikom; pes ne sme na kavč ali posteljo; pes ne sme pred lastnikom po stopnicah ali z vrha stopnic gledati na lastnika; ipd. Cilj teh pravil naj bi bil psu preprečiti, da se rangira nad lastnika oz. da si lastnika podredi.

TEORIJA DOMINANCE

Teorija dominance temelji na domnevi, da sodobni psi v svoji biti še vedno ostajajo volkovi. Zaradi njihove “krdelne mentalitete” naj bi se pse dalo kontrolirati le tako, da vodnik prevzame vlogo vodje krdela. Najbolj zanesljiv način, da zagotovimo željeno stanje pa je z uporabo fizične kazni.

Sodobne raziskave so pokazale, da volčja družba temelji na družinskih vezeh in sodelovanju in ne na stalnem dokazovanju dominance. Kljub temu pa sta šolanje in vzgoja na osnovi teorije dominance še vedno razširjenja in zagovarjana s strani mnogih kinologov.

Tovrstni vzgojni prijemi vključujejo obračanje psa na hrbet, s čimer naj bi si ga podredili, kot si alfa volk podreja člane krdela. Kaznovanje mladičev pa s stresanjem, kar naj bi počela psica z mladiči v leglu.

Kljub temu, da uporaba kazni kratkoročno morda odpravi neželjena vedenja, lahko dolgoročno pri psu povzroči depresijo in zadržanost. Ob pretirano pogosti ali intenzivni uporabi pa lahko pes razvije strah pred lastniki in jih ugrizne v samoobrambi. 

UČENJE NA OSNOVI NAGRADE

Kinologi, ki zagovarjajo vzgojo na osnovi nagrajevanja, zavračajo idejo, da psi izkazujejo BG_šavs_IMG_3517 copynezaželjeno vedenje zato, ker si želijo podrediti lastnika. Veliko bolj preprosta (in znanstveno dokazana) je razlaga, da se pri živalih pojavljajo vedenja, ki so bila v preteklosti mnogokrat nagrajena.

Zavedati se moramo, da se psi učijo ves čas, ne le med “uradnim” časom za trening. Lastniki pogosto pri psih utrjujejo določeno vedenje, brez da bi se tega zavedali. Psi se učijo še posebno hitro v času odraščanja. Sposobni so prilagajati t.i. instiktivne reakcije in usvojiti željena vedenja.

Ker je psom stik s človekom zelo pomemben in jih ločitev od njihovih lastnikov vznemirja, so visoko motivirani, da le-tem ustrežejo. V kolikor ne razumejo kaj se od njih pričakuje pa se zadovoljijo s tem, da pritegnejo našo pozornost.

Več o načinih učenja in šolanja psov najdete v člankih Učenje – 1. del, Učenje – 2. del, Ko bo v peklu snežilo, …

PARTNERSTVO, NE TEKMOVALNOST
Znanstvene študije izvedene na prosto živečih psih Zahodnega Bengala so pokazale, da naravno živijo v skupinah od pet do deset članov. Znotraj krdela ne prihaja do ritualiziranega izkazovanja dominance ali podrejenosti, kot pri volkovih. Skupine psov, ki mejijo druga na drugo, bivajo v sožitju. Kljub temu, da občasno tekmujejo za iste vire hrane, ob srečanjih ne prihaja do agresije.

Študije izvedene v zavetiščih pa so pokazale, da bivši hišni ljubljenci, ki bivajo v umetno oblikovanih skupinah, ne razvijejo hierarhične “krdelne” dinamike, temveč partnerke odnose znotraj večje skupine. V medsebojnih odnosih izkazujejo veliko tekmovalnega vedenja, vendar se znajo prilagajati potrebam drug drugega. Npr. nekaterim psom je pomembnejša hrana, drugim igrače; posamezniki v “tekmovalnih” situacijah popuščajo drug drugemu, glede na intenzivnost interesa.

nemomeProces udomačitve je pse naredil pse človeku predane, ustrežljive in delovne spremljevalce. V današnjem času, je glavna vloga večine psov družabniška. Zakaj bi ta najlepši od partnerskih odnosov po nepotrebnem kalili z grobostjo in krutostjo.

 

 

Članek temelji na knjigi In Defence Of Dogs. John Bradshaw. 2011. Penguin Books, London, England.

 

nov družinski član prihaja

pasje, članki

Torej, izbrali smo si primerno pasmo in kar se da kvalitetnega vzreditelja. Sedaj je čas, da na prihod mladega štirinožca pripravimo tudi dom in družino. Mladički so novi, simpatični in srčkani, zato jim hitro popustimo. Vendar popuščanje vodi v neželena vedenja in potencialno tudi v vedenjske probleme.

OSNOVNA PRAVILA

Preden novega družinskega člana pripeljemo domov, je prav, da postavimo nekaj osnovnih pravil. Kakšna ta pravila so, je odvisno od posameznega lastnika, pomembno pa je, da se jih drži cela družina.

Določimo v katerih prostorih bo pes bival in kam ne bo imel dostopa. Ali bo smel na kavč in/ali posteljo. Če nameravamo uporabljati sobno kletko, je prav, da pričnemo prvi dan. Zelo priporočljivo je, da se odločimo psa NE hraniti od mize. Kakršnakoli pravila že so, naj bodo enaka za vse priložnosti in člane gospodinjstva.

Skratka, vsa pričakovanja, ki jih imamo od našega bodočega odraslega psa, moramo začeti uresničevati že s prvim dnem. To seveda ne pomeni, da od mladička pričakujemo odraslo vedenje 😉

PRVI KORAKI V VZGOJI

witySvojim tečajnikom vedno svetujem naj svojega mladiča prvih nekaj mesecev hranijo iz roke. S tem, da vsa njegova hrana prihaja neposredno od nas in da se mora za hrano malo potruditi (narediti kakšen trik ali vajo), se pes od začetka navaja, da je poslušnost in sodelovanje z vodnikom pozitivno in zabavno. Vaje, ki jih učimo psa naj bodo dinamične, delajmo malo ponovitev in nikoli dlje kot 5 do 10 min naenkrat. Mladiči težko dalj časa zdržijo v stacionarnih položajih in nimajo velike sposobnosti za koncentracijo.

Posebno pozornost posvetimo učenju odpoklica, saj je to najpomembnejša vaja, ki se jo bo naš pes naučil v svojem življenju. Tudi če naš pes pride vsakič, ko ga pokličemo, ne opustimo nagrajevanja. Mladiči so osredotočeni in navezani na svojega človeka, kar pa se bo v adolescenci začelo spreminjati.  Z rednim utrjevanjem in postopnim dvigovanjem zahtevnosti, bomo počasi izgradili zanesljiv odpoklic.

Kaj lahko in kaj ne… Brez kaznovanja in agresije, mladiču damo vedeti kaj mu je dovoljeno. Z jasnim in odločnim “Ne!” ali “Fuj!” ustavimo nezaželjeno aktivnost in ga preusmerimo na njegovo priljubljeno igračo. kali-2

Igrajmo se! Nekateri psi radi lovijo žogo, drugi vlečejo “cufo”, spet tretji želijo, da jih
lovimo in preganjamo. Odkrijmo priljubljeni način igre našega psa in se igrajmo z njim. Igra je najboljši “teambuilding” za psa in vodnika. Pes med igro porabi veliko energije, izkoristimo pa jo lahko tudi za utrjevanje poslušnosti.

Ne glede na to ali je to vaš prvi ali peti pes, priporočam obisk pasje šole. Udeležba na tečaju večino ljudi motivira h rednemu delu s psom, vodstvo in nasveti strokovnjaka pa bodo brez dvoma dobrodošla pomoč pri pravilni vzgoji vašega novega štirinožca.

nov družinski član

pasje, članki

14717135_10211177006840352_2580177085696167174_nV zadnjem času me pogosto kličejo bodoči pasji lastniki. Nekateri imajo pasmo že izbrano, drugi se še odločajo. Vsi pa imajo podobna vprašanja. Kako izbrati dobrega vzreditelja? Kako se pripraviti na novega družinskega člana? Kdaj začeti s šolanjem?

KATERA PASMA JE PRAVA?

Prva in morda najpomembnejša odločitev je glede pasme. Izbrati psa, ki ustreza našemu življenjskemu slogu je ključnega pomena za zadovoljstvo lastnika, srečo psa in uspešno sobivanje obeh oz. vseh družinskih članov.

Najbolj pogosta napaka, ki jo naredijo bodoči pasji lastniki je, da “kupujejo z očmi”. Sigurno je pomembno, da nam bo naš novi kuža lep. Vendar daleč od tega, da bo lepota njegova najpomembnejša lastnost.

Ko za svojo bodočo pasmo brskate po internetu in knjigah, ne glejte le fotografij. Preberite opis pasme. Poiščite več različnih virov. Če imate možnost, po izkušnjah vprašajte nekoga, ki že ima psa vaše izbrane pasme ali kontaktirajte pasemsko kinološko društvo.

Premislite kakšne potrebe po aktivnosti bo imel pes in koliko časa premagovanje ovir - mostste pripravljeni vložiti. Pes, ki energije ne porabi konstruktivno s svojim vodnikom, jo bo sam vložil v destruktivno vedenje.  Kakšen odnos ima izbrana pasma do otrok, tujcev, drugih živali. Če živite v bloku, pes, ki je naravno nezaupljiv do tujih ljudi, morda ni prava izbira. Koliko nege potrebuje vaša pasma. Nekatere pasme potrebujejo redne obiske pri pasjem frizerju, druge dnevno krtačenje, nekatere pa minimalno truda.

Poizkusite najti pasmo, ki čim bolj ustreza vašemu načinu življenja. Kratkoročno ste se morda pripravljeni prilagajati potrebam novega družinskega člana, vendar dolgoročno večinoma pričakujemo, da se bo pes prilagodil nam.

KAM PO PSA?

V kolikor kupujete pasemskega psa in ne posvajate mešančka, je naslednje pomembno vprašanje, kje boste psa kupili. Vsekakor svetujem, da kupite rodovniškega psa. Za pridobitev vzrejnega dovoljenja morajo biti starši zdravi, brez genetskih pomanjkljivosti, stabilnega karakterja in skladne zunanjosti. Cilj strukturiranega in kontroliranega parjenja je zagotoviti dolgoročno kvaliteto in ohranjanje značilnosti pasme.

Tudi pri rodovniških leglih pa moramo biti pozorni na kvaliteto vzreditelja oz. psarne. Nekateri vzreditelji v mladičih vidijo zgolj vir zaslužka. Drugi parijo pse s poudarkom na zunanjem izgledu in zanemarjajo genetsko in zdravstveno plat. Nekateri vzreditelji parijo svojega štirinožnega družinskega člana brez velikih ciljev oz. planov, vendar v vzgojo legla vložijo dušo in srce. Redke pa so vrhunske psarne, ki se poglobijo v izbiro staršev, sistematično delajo z mladiči in temeljito preverijo primernost potencialnih lastnikov.

sreča brez vrvice

Ne glede na to ali kupujete hišnega ljubljenca, razstavnega ali delovnega psa, so dejavniki, ki nam povedo veliko o kvaliteti psarne oz. vzreditelja.

  • število legel – predan vzreditelj redko vzgoji več kot eno leglo letno, saj kvalitetno delo zahteva ogromno časa in energije. Vsekakor pa psarne s tremi ali več legli letno, proizvajajo mladiče izključno s ciljem dobička.
  • transparentnost – povprašajte o zdravju, življenjski dobi in karakterju prednikov vašega potencialnega mladiča. Dobri vzreditelji vam bodo iskreno odgovorili na vsa vprašanja in omogočili srečanje z mamo ter (v kolikor je mogoče) z očetom.
  • skrb za leglo – leglo naj odrašča v hiši oz. stanovanju; skedenj, klet ali zunanji pesjak niso primerne lokacije za nekaj tednov stare mladičke. Prvo socializacijsko obdobje se konča okoli devetega tedna, zato je ključnega pomena, da so mladički (v varnem okolju) izpostavljeni čim širšemu spektru dražljajev.
  • zgodnje šolanje – najboljši vzreditelji se posvetijo tudi zgodnjemu šolanju, kot je “odpoklic”, uporabljanje nosu, odzivnost na kliker, ipd.

 

V vsakem primeru, postavljajte vprašanja, zbirajte informacije in izkušnje drugih ljudi, bodite  zahtevni. Konec koncev kupujete družinskega člana, ki bo z vami deset in več let. Vi in on si zaslužite le najboljše!

 

Naslednji teden bom pisala o pripravi doma in družine ter vzgoji in šolanju pasjega mladiča. Vabljeni k branju!

 

dogo reševalec

pasje, reševalci

12823149_10206921281725380_1850765915_oŠolanje reševalnega psa je dolgotrajen proces. Reševalno delo od psa zahteva poslušnost, vodljivost, zaupanje v vodnika, neodzivnost na nenadne in nepredvidljive zunanje dražljaje (bliski, poki, sirene, ipd.), kondicijsko pripravljenost, agilnost in visoko visoko motivacijo za iskanje.

Večina vodnikov se (načrtno ali pa tudi ne) odloča za pasme, ki so vodljive in visoko motivirane za delo. Najpogosteje se za reševalne pse usposablja border collieje, labradorce, zlate in gladkodlake prinašalce, ipd. Ne glede na predispozicije psa, šolanje do prvega izpita traja leto in pol do dve.

Jaz sem si za svojega drugega reševalnega psa zavestno izbrala argentinsko dogo. Psa, ki je neustrašen, pogumen, zvest in zaščitniški, neobčutljiv na bolečino, neverjetno agilen (za svojo velikost) in ima visoko razvit občutek za voh. Vse te občudovanja vredne lastnosti pridejo z roko v roki z dominanco, samostojnostjo in svojeglavostjo ter veliko čustveno občutljivostjo.

Ko sem Nemota pripeljala na prvi trening, je bila večina mojih klubskih kolegov mnenja, Nemo med plensko igroda delam veliko napako. Da bo pes prevelik in pretežak za reševalca. Da je pasemsko popolnoma neprimeren. Da ne bo delal. Skozi leta sem se v reševanju in družbi na splošno, stalno srečevala s predsodki, dvomi in “cinizmom”.

Bila sem pripravljena na zahtevnost karakterja, ki sem ga pripeljala v svojo družino, vseeno pa ne na vse prepreke, ki sva jih morala premagati na najini poti do reševalnega psa. Prvih nekaj let se je pojavljal problem za problemom, rešili smo eno težavo in že se je pojavila druga. Stalno sem morala prilagajati svoj način dela in razmišljanja. Prebrati celo polico knjig, poslušati mnogo ljudi in poizkusiti marsikatero metodo. Nemo me je naučil ogromno. Več kot bi me naučilo delo z desetimi drugimi, bolj vodljivimi psi. Brez njega in najine skupne poti, bi težko profesionalno delala s toliko različnimi psi, pasmami in problemi.

12722652_10206921281645378_193352310_oPred dvemi tedni, pri dobrih štirih letih starosti je moj Nemo uspešno opravil svoj četrti in zadnji mednarodni izpit za reševalnega psa. Najina pot še zdaleč ni zaključena, jeseni naju čaka Mission Readiness Test – najbolj zahtevna preizkušnja za reševalne pse in njihove vodnike. Vseeno pa sva uspešno zaključila dolgo in naporno poglavje in občutki sreče in ponosa so (tudi nekaj tednov po dogodku) neopisljivi.

Nemo El Rey de Las Pampas je (kolikor mi je znano) edini certificiran reševalni dogo argentino v Evropi. Kjer je volja, je tudi pot! 😀