Šolanje reševalnega psa je dolgotrajen proces. Reševalno delo od psa zahteva poslušnost, vodljivost, zaupanje v vodnika, neodzivnost na nenadne in nepredvidljive zunanje dražljaje (bliski, poki, sirene, ipd.), kondicijsko pripravljenost, agilnost in visoko visoko motivacijo za iskanje.

Večina vodnikov se (načrtno ali pa tudi ne) odloča za pasme, ki so vodljive in visoko motivirane za delo. Najpogosteje se za reševalne pse usposablja border collieje, labradorce, zlate in gladkodlake prinašalce, ipd. Ne glede na predispozicije psa, šolanje do prvega izpita traja leto in pol do dve.

Jaz sem si za svojega drugega reševalnega psa zavestno izbrala argentinsko dogo. Psa, ki je neustrašen, pogumen, zvest in zaščitniški, neobčutljiv na bolečino, neverjetno agilen (za svojo velikost) in ima visoko razvit občutek za voh. Vse te občudovanja vredne lastnosti pridejo z roko v roki z dominanco, samostojnostjo in svojeglavostjo ter veliko čustveno občutljivostjo.

Ko sem Nemota pripeljala na prvi trening, je bila večina mojih klubskih kolegov mnenja, da delam veliko napako. Da bo pes prevelik in pretežak za reševalca. Da je pasemsko popolnoma neprimeren. Da ne bo delal. Skozi leta sem se v reševanju in družbi na splošno, stalno srečevala s predsodki, dvomi in “cinizmom”.

Bila sem pripravljena na zahtevnost karakterja, ki sem ga pripeljala v svojo družino, vseeno pa ne na vse prepreke, ki sva jih morala premagati na najini poti do reševalnega psa. Prvih nekaj let se je pojavljal problem za problemom, rešili smo eno težavo in že se je pojavila druga. Stalno sem morala prilagajati svoj način dela in razmišljanja. Prebrati celo polico knjig, poslušati mnogo ljudi in poizkusiti marsikatero metodo. Nemo me je naučil ogromno. Več kot bi me naučilo delo z desetimi drugimi, bolj vodljivimi psi. Brez njega in najine skupne poti, bi težko profesionalno delala s toliko različnimi psi, pasmami in problemi.

Pred dvemi tedni, pri dobrih štirih letih starosti je moj Nemo uspešno opravil svoj četrti in zadnji mednarodni izpit za reševalnega psa. Najina pot še zdaleč ni zaključena, jeseni naju čaka Mission Readiness Test – najbolj zahtevna preizkušnja za reševalne pse in njihove vodnike. Vseeno pa sva uspešno zaključila dolgo in naporno poglavje in občutki sreče in ponosa so (tudi nekaj tednov po dogodku) neopisljivi.

Nemo El Rey de Las Pampas je (kolikor mi je znano) edini certificiran reševalni dogo argentino v Evropi. Kjer je volja, je tudi pot! 😀