Ena prvih objav na tej spletni strani, je bila na temo inštruktorskega dela z reševalci. Dobri dve leti nazaj sem dobila svojega prvega reševalskega vajenca in vodila na taboru svojo prvo skupino. V teh dveh letih se je spremenilo marsikaj – sedaj vodim skupino petih reševalcev in treh pripravnikov, ustanovili smo svojo enoto, reševalsko delo smo začeli združevati z gasilskim. Rastemo in se razvijamo, iščemo nova področja dela in stremimo k odličnosti.

Minuli vikend je naša Kinološka enota za reševanje organizirala svoj prvi večji dogodek, dvodnevne reševalske izpite z mednarodnimi sodniki. Izpitov se je udeležilo 26 reševalcev, iz Slovenije in Hrvaške. Kljub temu, da je bil to naš organizacijski “debut”, je dogodek požel veliko pohval s strani udeležencev in sodnic 🙂

Organizacija izpitov je bila sicer velik izziv, vendar ni tema današnjega zapisa. Po dveh letih vodenja, predajanja znanja, načrtovanja treningov in vsega kar paše zraven, sta izpit uspešno opravila moja prva vajenca 😀

Reševalski izpit ni lahka preizkušnja – vključuje iskanje v izbrani disciplini, zahtevne vaje poslušnosti, premagovanje ovir. Šolanje reševalnega psa zahteva veliko časa in energije, s strani vodnika, ekipe in seveda inštruktorja. Prvi opravljen izpit je velika zmaga, za vse vpletene.

Kot pri vsakem učnem procesu, so vzponi in padci. Treningi, ko lebdiš meter nad tlemi, ker je tvoj pes “najjači car” in treningi, ko se sprašuješ, zakaj ti je tega treba. So dnevi, ko stojiš na dežju in burji, zmrzuješ v snegu. So jutra, ko vstajaš pred zoro, da si pravočasno na vaji ali izpitu. Reševanje je način življenja. Je poslanstvo, ki zahteva predanost in požrtvovalnost, katere niso sposobni vsi. Zato pa je zmagoslavje na koncu toliko slajše.

Ta vikend je bil zame eden najbolj nagrajujočih v mojem življenju. Dobila sem potrditev svojega inštruktorskega dela. Moj Nemo je naredil ruševinski izpit druge stopnje in s tem sva marsikomu zaprla usta, glede ustreznosti argentinske doge za reševalnega psa. Kot ekipa smo se preizkusili v zahtevnem organizacijskem podvigu in bili smo mu kos.

Kar se tiče mojih vajencev pa je prvi izpit sicer le prvi korak, v karieri vodnika reševalnega psa. Čaka jih še mnogo izpitov in preizkušenj. Brez dvoma pa je najpomembnejši in najzahtevnejši. Saj veste, prvega ne pozabiš nikoli 😉