Mnogo bodočih pasjih lastnikov psa kupuje z očmi. Nekateri na osnovi najnovejšega hollywoodskega hita, s štirinožno filmsko zvezdo v ospredju. Marsikdo ni pripravljen na zahteve in potrebe pasme, ki jo pripelje v svoj dom.

Pasme tipa bull, molosoidi ipd. so pogosto zahtevne za šolanje, medtem ko so razni ovčarji, ptičarji in prinašalci hitro učljivi. Prav ta učljivost, ki izvira iz velike želje po delu, pa je dvorezen meč. Tovrstni psi imajo ogromno energije, ki jo je potrebno konstruktivno usmeriti. V nasprotnem primeru, ventil zanjo najdejo sami in njihova vedenja so večinoma neželena in destruktivna.

Delovna pasma je kategorija, ki v različnih državah zajema različne pasme. Povsod pa označuje hitro učljive in

inteligentne*, aktivne, vodljive pasme. So dobri in zvesti spremljevalci, vendar neprimerni hišni ljubljenčki za povprečno družino. V večini primerov, v to skupino spadajo nemški ovčar, belgijski ovčar, doberman, rottweiler, veliki šnavcer, bokser, ipd.

Pri svojem delu, se pogosto srečujem s pasjimi lastniki, ki ne vedo kako bi ukrotili svojega nadobudnega in hiperaktivnega štirinožca. Marsikdo se je s psom udeležil osnovnega šolanja, kjer sta blestela. Dva, tri leta kasneje pa se pes zaganja na povodcu, neprestano laja za ograjo, razkopava grede in zgrize vse kar mu je v dosegu. Razlog je enostaven, psu je dolgčas.

Delovne pasme so bile vzrejane z enim razlogom, za delo. V sodobnem času, ko so psi v veliki meri hišni ljubljenčki, vsi nagoni, ki so jih skozi stoletja rejci skrbno gojili, naenkrat nimajo več smisla oz. namena. Prav zaradi tega, se v zadnjih letih različni kinološki športi razvijajo kot gobe po dežju. Agility, rally obedience, flyball, frizbi, schutzhund (oz. IPO), ipd. so aktivnosti v katerih se lahko pasji lastniki organizirano udejstvujejo s svojim psom ter s tem konstruktivno trošijo njihovo neizmerno energijo.

Seveda organizirani treningi niso edina možnost. Psa lahko zaposlimo tudi doma, skozi miselne igre oz. delo z nosom, na domačem agility poligonu, s “treningom” poslušnosti na sprehodu ali rednim učenjem novih trikov. Sky’s the limit 😉

V zadnjem času sem se srečala z dvema vzorčnima primeroma pripravljenega in nepripravljenega pasjega lastnika. Prvi primer sta border collie in njegov lastnik, ki živita nekoliko odmaknjeno, zato imata doma za hišo svoj lastni agility poligon. Drugi primer je belgijska ovčarka, ki jo (pri skoraj dveh letih starosti) učimo vajo prostor in prinašanja žoge. Verjetno je odveč zapisati, da svoji lastnici povzroča obilo sivih las.

 

Od treniranih delovnih psov lahko pri delu zahtevamo visoko stopnjo koncentracije in natančnosti.

Trening popolnega položaja pri prosti vodljivosti, pri mladem psu…