Tokratni članek ni moje delo, objavljen je bil na kinološkem blogu Barks from the Guild in prihaja izpod peresa Fran Berry. Izvirni naslov je “Free-Feeding From A Bowl Can Be Costly!”, govori pa o problemih, ki se lahko pojavijo, če je psom hrana dostopna ves dan. Za objavo članka sem se odločila, ker se s tem načinom hranjenja pogosto srečujem in nikoli nima pozitivnega učinka na vedenje psov.

Torej…

Hrana nas ohranja pri življenju, daje nam energijo za naše aktivnosti, za večino pa je tudi čustvena tolažba. Hrana lahko pričara čudovite spomine na družinska srečanja, nas potolaži, ko smo bolni ali žalostni, zato ni presenetljivo, da želimo svojo ljubezen do hišnih ljubljenčkov izkazovati s hrano. Težko se upremo skušnjavi, da bi našim ljubljenčkom vsak dan ponudili “skledo polno ljubezni”, v kateri se lahko pasejo ves dan.

Težava je, ker ljubljenčki kot na primer psi, hrane ne enačijo z ljubeznijo; ne spoštujejo vas, ker ste jim omogočili celodnevno hranjenje in s tem ne boste pridobili njihovega odobravanja. S celodnevno dostopnostjo hrane, se bolje počutite vi, ne razvija pa se vaše razmerje s psom, življenje psa zato ni obogateno ali bolj zdravo. Dejansko ima celodnevna dostopnost hrane kopico škodljivih posledic.

Ko je hrana psu dostopna ves dan, postane izbirčen jedec. Hrane mu ni treba pojesti do konca, saj mu je vedno na voljo. To pomanjkanje interesa za hrano, lahko pri lastnikih povzroči čustveno reakcijo, pasjo hrano začnejo “boljšati” z ostanki kosila ali stalno menjajo znamko briketov.

Psi, ki nimajo stalnega režima hranjenja, ne morejo iztrebljati, ko je čas za to. S tem jih spravljamo v stisko, saj jih tišči “na stran”, ko ni nikogar, ki bi jih lahko peljal. Nekateri psi seveda potrebo opravijo kar v hiši ali boksu, kar ustvarja konflikt z lastnikom in je pogost razlog za oddajo psa v zavetišče.

Lastniki, ki se pritožujejo, da njihov pes ne posluša oziroma jih označujejo za trmaste, svojeglave, uporniške, neješče, ipd. so nevede razvrednotili hrano (ker je le-ta ves čas dostopna). Če nadzorujemo dobrine, ki jih pes želi, je veliko lažje zahtevati želeno vedenje, v zameno za brikete ali drugo obliko nagrade.

Neješči psi so morda bolni. Če je lastnik navajen, da pes zavrača hrano, ne opazi tega simptoma in lahko posledično spregleda bolezen samo.

Miselna zaposlitev je ključnega pomena za mentalno in čustveno zdravje vašega psa. Če pes dobi hrano skozi trening, igro z “interaktivno” igračo ali kakšno drugo aktivnost, ki vključuje reševanje problemov, mu s tem zagotavljate miselne aktivnosti ter veliko zabave in razvijanja odnosa za vas, kadar sodelujete. Če psu zgolj ponudite hrano v skledi, to zanj ne predstavlja nobenega izziva.

V svoji knjigi After You Get Your Puppy, je dr. Ian Dunbar, veterinarski behaviorist in avtor, zapisal “Redno hranjenje pasjega mladiča (ali odraslega psa) iz sklede, je brez dvoma največja napaka pri pasji vzreji in treningu. Čeprav nenamerni, so učinki prehranjevanja iz sklede pogosto uničujoči za mladičkovo vedenje v hiši in njegovo dobrobit. Na nek način, vsak obrok v skledi, mladičku vzame njegov raison d’etre, njegov razlog za obstoj.”   Z drugimi besedami, hranjenje iz sklede (še posebej, če je ta na voljo ves dan) psom vzame tiste užitke za katere lastniki mislijo, da jih s tem zagotavljajo.