Za nami je stresen mesec… Z Rhani sva prvič v štirih letih padli na reševalskem izpitu. Sledilo je vprašanje ZAKAJ moja neuničljiva dobermanka ni bila sposobna oddelati izpitnega iskanja? Kaj pomeni slabo prenašanje vročine, pomanjkanje energije, (navidezni) “musklfibr” v zadnjih nogah? Najprej smo sumili na klopno bolezen, vendar se je, po desetih dneh napetega čakanja na izvide, izkazalo, da to ni to. Kaj potem je? Po temeljitem veterinarskem pregledu (srce, kri, ultrazvok, itd.), ki ga je Rhani prenesla stoično, a z mukotrpnim izrazom na obrazu, smo prispeli do diagnoze – piometra. Nekaj ur kasneje, je bila principessa že na operacijski mizi (ovariohisterektomija), zvečer pa na domačem kavču. Po petih dneh počitka in protibolečniskih tablet, je bila spet moja stara Rhani, polna energije in želje po delu. Zdaj me je čakal največji izziv od vseh, dva tedna rehabilitacije. Kako pripraviti delovnega dobermana, da se ne napreza, brez da se zmeša njej in meni? Kako narediti počitek aktiven?

So far, so good. Sprehodi na povodcu (zaradi katerih bom jaz počasi potrebovala kiropraktika), učenje novih trikov, obilo iskanja hrane (kjer je prisiljena v počasno delo z nosom) in zlata vredni KONG. Kong s pašteto, z narezanim srčkom, z banano in jogurtom, s piškoti, … Čim več različnih oblik hrane, čim več različnih načinov kako hrano spraviti ven, čim več minut, ko je moj spočiti doberman zadovoljno zaposlen in ne gnjavi ne mene, ne Nemota. Še nekaj dni pa bova počasi lahko začeli delati – malo poslušnosti, kratka iskanja, plavanje za grajenje kondicije. Počasi pa bomo napredovali na lovljenje žoge, tek in daljša iskanja. Še malo pa bo spet vse normalno 😀 Na koncu se moram zahvaliti Nini iz pasji.net, za njene neprecenljive nasvete; Tilnu in Katarini iz logaške veterinarske klinike, za super oskrbo in (last but not least) mojemu krdelu, ker mi vedno stojijo ob strani.