Večina treningov poslušnosti poteka na poligonu. V ograjenem prostoru, znani okolici in brez večjih motenj se psi učijo novih vaj in izboljšujejo že naučeno. Prava preizkušnja pa pride, ko naučeno znanje “peljemo na sprehod” v novo in moteče okolje.

Na prvem sprehodu, psi ponavadi navdušeno vohljajo ob vogalih, vlečejo k tujim psom in se zaganjajo za golobi. Bolj malo jih zanimajo ukazi kot so “poleg” in “sedi” ter želje vodnika na splošno. To vedenje je še posebej izrazito, če so naši štirinožci načeloma vajeni relativno mirnega primestnega življenja. Mnogo vodnikov v takšni situaciji hitro izgubi zaupanje v naučeno znanje.

Če želimo, da pes znanje uspešno prenese v vsakdanje življenje, moramo poslušnost postopoma seliti v vedno bolj moteče okolje. Potrebno je spustiti nivo naših pričakovanj ter nagrajevati manj izpopolnjeno vedenje, kot smo ga vajeni na poligonu. Da povečamo motivacijo za delo, naj bo pes lačen, mi pa se opremimo z ekstra slastnimi priboljški. Pomembno je, da ne postanemo nepotrpežljivi, jezni ali razočarani nad delom psa. Učenje poslušnosti je kot grajenje zidu, dokler so temelji močni, bo z doslednim delom vedenje preneslo tudi težje preizkušnje.