Pred nekaj meseci sem “predelala” novo knjigo oz. knjižico – On Talking Terms With Dogs: Calming Signals, avtorice Turid Rugaas. Ko sem jo končala, sem jo takoj prebrala še enkrat. To ni bil ravno zahteven projekt, saj ima samo 79 strani, z veliko slikovnega materiala. Knjiga je kratka in jedernata, vendar neprecenljiva za vsakega inštruktorja pa tudi (predanega) pasjega lastnika. Govori namreč o telesni govorici psov, natančneje o t. i. miritvenih signalih – signalih s katerimi psi pomirjajo sami sebe in svoje okolje (druge pse in ljudi) ter izražajo svoje miroljubne namene.

Po srečnem naključju avtorica prihaja v naše konce, zagrebški KOSSP v aprilu organizira dvodnevni seminar Turid Rugaas. Po nesrečnem naključju seminar pade na isti vikend kot državno prvenstvo reševalnih psov, ki sem se ga nameravala udeležiti z Rhani in Nemotom. Včasih je pač potrebno izbirati, če ne bo šlo drugače, bom državno izpustila. Izpiti so dokaj pogosto, na izobraževnju pa sem bila nazadnje pred dobrim letom, na predavanju tako eminentne kinologinje pa sploh še nikoli.

Kljub temu, da knjiga polna koristnih informacij, me se me je najbolj dotaknil Prolog, v katerem je avtorica zapisala:

Kot petletno dekle, sem sanjal, da bi kot odrasla delala “nekaj za pse”. 

Nisem vedela kaj, saj nisem vedela kaj bi se delati dalo. Leta so minevala in želja je rasla. Življenjska pot me je vodila do lastne cvetoče pasje šole in moja želja je bila izpolnjena.

Dosegla sem svoj cilj in ga še presegla. Upala sem, da bom lahko pomagala psom v moji soseščini – bila sem že na več koncih sveta. Vsako leto delam s skoraj tisoč psi, mnogim od njih pomagam do boljšega življenja. Za svoje delo s psi sem prejela veliko denarno nagrado. Mislim, da sem edini pasji trener, ki mu je to kdaj uspelo.

Brez dvoma tudi vem, da je končni cilj neuresničljiv. Vedno bodo potrebovali pomoč novi psi, to je nikoli-dokončana zgodba. Vendar zdaj vem kam me pelje moja pot in potovanje samo me zaposljuje bolj kot vprašanje kaj se skriva za naslednjim ovinkom. 

Čutim se priviligirano, da lahko delam tisto kar sem si vedno želela in to bom počela do konca svojih dni. Z vsemi svojimi sposobnostmi, energijo in znanjem bom pomagala čim večjemu številu psov – da naredim nekaj za pse, ker so oni naredili tako veliko zame.