Briketi, konzerve, zamrznjena surova hrana, domača kuha… S čim hranimo svoje pse?

Ponudba na policah pasjih trgovin je raznolika, atraktivno pakirana in ciljno usmerjena – glede na pasmo, starost, fizično aktivnost psa, ipd. Zdi se, da se trženje življenjskega sloga seli tudi v kinološke vode. Ob tolikšni zasičenosti trga, pa se postavlja vprašanje, kako ugotovimo katera hrana je za našega psa najboljša.

Na to vprašanje izčrpno in strokovno odgovori spletna stran The Dog Food Project. Za vse, ki nimate želje ali časa, da bi se poglabljali v več strani dolgo razlago tolmačenja seznamov sestavin na pasji hrani, sledi izvleček bistvenih informacij. Poudariti je potrebno, da se navedena dejstva nanašajo predvsem suho (briketirano) pasjo hrano.

Ime izdelka

Ime izdelka je prva informacija, ki jo potrošnik opazi in ključnega pomena pri odločitvi o nakupu.

Če se hrana imenuje npr. Goveja pasja hrana, mora vsebovati vsaj 95% imenovane sestavine v dehidriranem stanju ali najmanj 70% sestavine z vsebnostjo vode. Če ime hrane vsebuje dve sestavini npr. Goveja in jeterna pasja hrana, mora skupna vsebnost obeh sestavin ustrezati zgoraj navedenim specifikacijam. (Te smernice veljajo prevsem za konzervirano hrano.)

Če ime izdelka vsebuje besedo kot je formula, t.j. Formula s piščancem, mora vsebovati vsaj 25% imenovane sestavine. Če ime vsebuje dve sestavini, npr. Formula z piščancem in rižem, mora skupna vsebnost obeh sestavin ustrezati zgoraj navedenim specifikacijam, prva pa mora biti navedena sestavina z večjo vsebnostjo.

POZOR! Ker mora imenovana vsebina sestavljati zgolj 1/4 izdelka, ni nujno, da ime izpostavlja glavno vsebino hrane. Če boste pozorno prebrali seznam sestavin, bo izgledal približno takole: Mleta koruza, meso in mesna moka, jagnetina, riž,… Iskrena sestava bi na seznamu sestavin izgledala sledeče: Jagnetina, riž, ječmenova moka, ribja moka,…

Če ime izdelka vsebuje besedo “z”, npr. hrana z govedino, mora imenovana sestavina predstavljati manj kot 3% skupne teže hrane.

POZOR! Takšno poimenovanje, nikakor ne predstavlja dejanske sestave hrane. V kolikor ne preberete seznama sestavin, kupujete “mačka v žaklju”.

V kolikor ime izdelka vsebuje besedno zvezo “z okusom”, je edini pogoj, da imenovano sestavino dejansko vsebuje. Obvezna koncentracija le-te ni predpisana.

Seznam sestavin

Sestavine morajo biti navedene, glede na vsebnost (po teži). Sestavine morajo biti poimenovane s svojim splošnim oz. laičnim imenom.

Vsebnost sestavin glede na težo, se nanaša na težo sestavin pred obdelavo. Ta podatek je pomemben, saj proizvajalci pogosto vključijo kvalitetne vsebine z vsebnostjo vode, manj kvalitetne pa v dehidrirani obliki. Na ta način hrana na prvi pogled izgleda bolj kvalitetna, kot je v resnici.

POZOR! Glavne sestavine hrane lahko na seznamu prepoznamo, glede na prvo navedbo mačobe. Vse sestavine pred prvo (vključno z) maščobo, tvorijo glavni del hrane. Ostale sestavine so prisotne v mnogo manjših koncentracijah in služijo za izboljšavo okusa, kot konzervansi, vitaminski in mineralni dodatki.

Spletna stran  The Dog Food Project vsebuje še mnogo informacij, tu so izpostavljene samo tiste, ki jih smatram za najbolj pomembne, pri izbiri dobre hrane.

V kolikor želite “bližnjico” do izbire kvalitetne pasje hrane, si oglejte spletno stran Dog Food Analysis, kjer so objavljeni seznami različnih znamk hrane za pse, ocenjenih glede na kvaliteto (od 1* do 6*). Vsaka podana ocena je tudi strokovno utemeljena.

Žal se, od najbolj kvalitetnih znamk suhe hrane (6 *), pri nas trenutno dobita samo dve – Orijen in Taste of the Wild. Od teh, ima Orijen brez dvoma bolj kvalitetno sestavo ter seveda višjo ceno. Iz izkušenj s svojimi psi lahko povem, da sta obe hrani lahko prebavljivi, energetsko izredno bogati  in (očitno) zelo okusni.

Pri nas relativno nova je surova zamrznjena hrana za pse – Natures Menu (dobite jo na pasji.net). Poizkusili je še nismo, čeprav po sestavi in konceptu deluje kakovostno in zdravo. Žal bi, pri dveh velikih psih, ki skupaj pojesta skoraj 1 kg visokoenergijskih briketov dnevno, za tovrstno hrano porabila celo premoženje.

Za konec še pojasnilo, od kod in zakaj ta članek. Dobri dve leti nazaj, se je našemu gospodinjstvu pridružil Argentinec Nemo. Do takrat sem Rhani hranila z visokoenergijskimi briketi “solidnih” znamk, kot so Royal Canin, Arden Grange, ipd. Po nekaj mesecih hranjenja s to hrano, se je Nemo iz snežnobelega mladička prelevil v rumenega. Ker sem si kupila argentinsko dogo in ne labradorca, sem se lotila odkrivanja vzrokov za to spremembo. Izkazalo se je, da vsa hrana, ki vsebuje koruzo (pa tudi druge žitarice), mojega psa obarva rumeno. Izkazalo se je tudi, da velika večina znamk hrane vsebuje žitarice, ki sicer niso najboljši vir hranilnih snovi za pse (so pa eden najcenejših).

Kaj sedaj? Najprej sem se lotila pripravljanja domačih obrokov. Dober mesec sem v kuhinji preživela več časa zaradi psov, kot zaradi sebe. Psa sta bila blazno zadovoljna, hrana jima je šla v slast. Nemo je začel izgubljati rumenilo, žal pa tudi kilograme. Njegove energetske potrebe so bile enostavno prevelike, vsaj za moje lonce 😉 Ni preostalo drugega, kot da poiščem kvalitetno visokoenergijsko hrano, brez žitaric. Najprej smo poizkusili Acano, ki ni slaba, ampak za moje pse malenkost premalo kalorična, zato smo “napredovali” na zgoraj omenjeni znamki.

Celotna izkušnja je bila kar dolgotrajen proces, ampak zdaj vsaj vem, kaj je dobro in kaj ne 🙂